TAKRAT ,
KO SE “PORUŠI ” PRIJATELJSTVO,
SE NE SEKIRAJ ,
SAJ TO NI BILO ,
KAR BI MORALO BITI ; Silva Janež.

Rada se družim ;
Vedno znova sem presenečena ,
kako se razveselim klica mojega imena , radosten pozdrav in objem sredi množice , brez problema ;

Spontano povem : ” Rada te imam prijateljica draga ” ;
Drag si mi prijatelj moj ;

Rada imam ljudi ,
ki jih začutim v svoji elementarnosti ;

Po druženju se počutim lahkotno
in misli odstopijo mesto radosti ;

Nisem izjema in dejstvo je , da sem deležna tudi ” dotikov ” , meni neprijaznih energij ” , ki so kot hladen tuš na severnem polu;

Vprašanje je , kaj v takem primeru narediti;

Novodobni guruji pravijo , da smo si namenjeni , da so nam take duše – ogledalo ;

To- je seveda nesprejemljivo, za moje dojemanje medčloveških in sicer odnosov ;

Vzemimo primer , da smo zlorabljeni otrok , ali pretepena žena , mučeni ujetnik , ki je pač neke druge vere , barve kože , pogleda na svet ….pa sreča nekoga , ki mu kaže njega bolečino;

Pred kratkim sem bila v družbi ljudi , ki so vedeli , da sem agnostik , skratka , da pustim vsakemu njega vero – samo , da ni v škodo drugega , pa sem začutila ob podajanju svojega mišljenja, s strani nekaj njih ” nestrpnost ” – do osebne svobode izražanja, oziroma svojega pogleda na svet ;

Hudo -sem pomislila, kajti kako živeti lastno življenje, če se moraš zgolj podrejati pravilom “večine” , če si želiš ” prijateljev ” bližine ;
ali ni tak pritisk , v kolikor vztrajaš v njem , neke vrste izgubljanja sebe v množici , ki se ji prilagajaš- beri podrejaš ;

Ali taka odvisnost ne izvira iz časov našega otroštva – ko smo bili – milo rečeno- usmerjeni v ” resnico” naših prednikov in njih nepretrganih popkovin , s svojimi starši ..
Zaključen krog …

Tudi , če smo se osvobodili okov , pa je naša podzavest postala dovzetna za neke odmike od ” realnega” ker je bila prizadeta , ker ji je bila vsiljena volja v smislu, edine resnice …

Se zato podzavest ” zapira ”
in odpira novim zlorabam in se podaja na pot omam ,
ki jih je,
kot rečeno toliko kot nas je na tem planetu;

In tako padamo – iz ene odvisnosti – v novo odvisnost …
Zakaj ?

Halo- zato , ker si ne verjamemo !!
zato smo sprejeli pravila , čeprav vemo ,
” da je pravilo-
s trenutkom ,ko je nastalo ,
že pase ;”

Vera vase , pa je nekaj , kar naj nam bo cilj in naj bo stalnica ;
Kajti brez tega smo le forma, brez srca ;

Potrebna je le odločitev : za samoiskanje , takrat , ko intuitivno začutimo , da nam vera vase bledi ;

Ne rabimo ogledal , saj se sami še kako poznamo;

Rabimo samo , da smo odkriti do sebe .. potem nam ne bodi prišli do živega taki , ki so nam v škodo ;

Ker jih bomo preprosto ignorirali, ali zapustili
in se svobodno podali na pot samoiskanja ,
ki vedno znova – kot feniks iz pepela,
rojeva našo vero vase ;

Smo dovolj močni ? !
SMO !

Sonce še sije in sijalo bo , ko nas več ne bo…

Prijetno je , ko nas boža… Zanimivo , da se radi predajamo nežnemu dotiku sončnih žarkov , a prijetnih dotikov – znotraj nas ljudi , pa omejujemo na minimum .Res smo se nekje na naši poti izgubili., saj svoj čas življenja namenjamo potrošniškim odvistnostim , namesti objema…

Dobro jutro , dragi moji , krasen dan si naredite in objemite svoje drage ,

ostale vam drage osebe , pa “objemite ” z lepimi mislimi , ki jim bodo božale dušo..

In vzajemnost se bo stopnjevala v radost;

vaša Silva .Janež.

Silva Janež