Od rojstva pa do konca naše forme ,
se v življenje naše vpletajo niti, ki nam kasneje niso v dobro,
saj se z leti sooča naša bit z vso nabrano – hote , ali nehote vsiljeno navlako ;

Nastaja pomešana kepa vsemogočega , ki nas teži in omejuje ,
da bi ” poleteli in svobodno zaživeli ; ”

Pomembno je ,
da takrat , ko” shodiš “, se z “navlako” soočiš – jo ozavestiš,
in počasi – nit za nitjo – spuščaš v veter …

Samotna je pot samoiskanja, sem nekoč zapisala ;
kajti v skupinskem iskanju naše biti ,
se spet oddaljujemo od specifike našega življenja,
saj smo kot snežinke –
unikatni ;

Komaj čakam, da bo dan daljši , da nas bo sonce grelo…
Hja bi rekli eni , da na to nimamo vpliva ..
Na prvi pogled da , a vedno obstaja alternativa in lahko bi šli tja ,
kjer ” je sonce doma .. ! ”
Pa bi skeptiki spet dejali, da to pa ne gre, ni denarja ..
Gre , gre ..
naprimer, lahko bi šli na ladjo in si zaslužili pot do ekvatorja , ali …