DANES SEM POGRNILA NA CELI ČRTI ;
PA ZAČNIMO LEPO PO VRSTI ;
NISEM MOGLA DOJETI ,
ZAKAJ SE BOJIMO TUJCEV ,
KO PA SMO MI SAMI -SLO -DRŽAVLJANI,
MED SABO SPRTI ;
PA NE LE POLITIČNO ,
IN IDEOLOŠKO… AMPAK TUDI NA DELOVNEM MESTU ,
ITAK – Z DOMAČIMI
IN NENAZADNJE S SOSEDI ;
SLEDNJI SO SIMBOL RAZLIČNIH INTERESOV
IN ZAJEMAJO VSE KONFLIKTE ,
ZGORAJ NAVEDENE ;
Zakaj trdim , da je moja malenkost pogrnila na celi črti ..
Kot prvo , ker sem se spustila na nivo provokatorjev , ki so posledica anarhije, ki vlada v bivalnem prostoru hiše, ki si ga delimo !
In ne nazadnje države, ki z novo stanovanjsko zakonodajo le predlaga nekatere rešitve, niso pa obvezne;
Seveda prepušča vse etažnim lastnikom;
To je nekaj podobnega , kot reči naj se politične sprte strani dogovorijo in sklenejo dogovor za dobro nas državljanov !!!
Poslušamo sosede, ko v nedeljo rušijo stene , seveda brez objave,
o skakanju in vožnji z rolkami po parketu , ko spodnjemu sosedu pade na glavo lestenec …
Pa o nabijanju žog pod okni ostalih etažnih lastnikov, čeravno so rokometno , košarkaško in nogometno igrišče na ” dohvat ruke “, 30m stran od hiše;
Nemir sproža okupacija skupnih prostorov nekaterih staršev ,
ki otroke prepuščajo stihiji, sami pa sedijo na improviziranih klopeh in mizah tik pod okni ostalih etažnih lastnikov, a otroci prepuščeni sami sebi postajajo vedno bolj nestrpni, pomeni glasni , vreščeči ;
Starši pa obratno , vedno bolj so sami s sabo zadovoljni,
kajti ob pijači in kosilu-pečenem na plinskem žaru-
tik pod okni ostalih lastnikov, si jemljejo pravico
vsakodnevnega – zastonj – dopusta pod zaprtimi ! okni večine ,
ki svoje nezadovoljstvo, kaže skozi anonimke ;
Kraje in zaklepanje , je nikoli končana zgodba ..v smislu :
Sem prepričan- a , da je on- a pustila odprta vrata,
da krade saj veš kateri – a …..
Seveda je govora tudi o glasbi , nje jakosti ,ki je kot tekma,
s predelanimi avtomobili-v smislu :
” Hej sosed, a misliš , da imaš boljšo ferštekarijo ! ”
Na tablo : ” Hišni red ” , se namesto kompromisnega dogovora stanovalcev hiše , napopajo- vsake toliko časa panfleti z vsebino, seveda vsi tajno posredovani ..
Upravnik , pa namesto , da skliče sestanek etažnih lastnikov,
v cilju , da se sporazumno rešijo konflikti ,
popa na steklo pritožbe ” zakritih nezadovoljnežev ! ”
” V stavbi se ne kadi !! ”
” Stanovalci naj ne puščajo smeti pred vrati ! ” ,
” v nedeljo se ne ruši stena ! ” …
” Otroci naj ne skačejo v čevljih in z rolkami po stanovanju .. ! ”
” Improvizirana kolesarnica, v bistvu vhodna avla, ni za motorje
še manj otroško igrišče !
Mi smo svoje otroke že vzgojili , dajte še vi svoje…
” vrata naj se zaklepajo , saj se krade vse povprek … !”
” Naj se javi tisti , ki je ukradel skiro , avto gume ,kolo,
pa tisti , ki mi je popraskal avto , preluknjal gume … ! ”
Nato se pojavi nelagodje, temu sledi strah, v smislu vprašanja,
kako dolgo bom- kot posameznik, še lahko prenašal teptanje
mojih pravic ” etažnega lastnika ! ..”
Ko pa pride do takega vprašanja, se ponavadi zgodi agresija;
In zakaj sem pogrnila na celi črti ;
Zato , ker sem se spustila v pogovor z manjšo skupino ljudi,
ki zganjajo teror nad vso sosesko ;
Pomeni , mi delamo kar se nam zahoče, vi pa kakor vam prav ;
Ujela sem se , da sem začela glasno govoriti ,
zajemala sem sapo , ker sem bila v manjšini,
in v podzavesti sem vedela , da to ni čas, kaj šele ljudje ,
s katerimi bi se dalo- v dobro vseh nas dogovoriti …
Spustila sem se na njih nivo , sicer kratek čas ,
a za soočanjem s tem dejstvom ,da sem edina , ki si še upa nagovoriti prijazno , celo zaprositi , da naj se vendar prilagodijo skupnemu interesu , ko je dom-dom, zavetišče vsakega od nas,
sem rabila kar nekaj časa , da sem stvar ozavestila;
Nikoli nisem pisala anonimk , torej tudi tokrat je nisem ,
in ne bom se spuščala v debate: ” kaj je prav ,ali kaj ni prav ! ”
Ne splača se, da zaradi naših “ne socializiranih sosedov”,
pozabimo ,kaj v resnici pomeni živeti v sožitju …
Ko tega ni , je bolje , da se umakneš v naravo
in se družiš s socializiranimi ljudmi …
Na srečo si to lahko privoščim..
Kaj pa tisti , ki si tega ne morejo…
In takih je vedno več ..


