RESNICA

RESNICA

” Dost mam ! ”

Nemi krik – zavibriral dušo in telo, in me za trenutek zaustavil,

v  “neplodnem početju ” vsakdana..

Početju , ki hočemo ali ne , nas izčrpava.

” Moram stran ! ”

in to po hitrem postopku  ”

Taki prebliski so stalnica  v mojem življenju in me silijo k soočanju s sabo.

Posledično, pa me , zaradi mojega odziva na inpulz , osvobajajo ..

“Telefon…kje si…”

Je bila zadnja misel -v trenutku , ki me je dušil.

Zavrtela sem številko prijateljice , svetovalko v turistični agenciji in jo zaprosila za individualni aranžma.

Nobenega vprašanja z njene strani ,

le kratko ” sporočila ti bom čez eno uro , kam letiš…

Vedela je kaj rabim : peščeno plažo , sonce in veter v laseh in to v  v neobljudenem predelu planeta …

Koj ,ko sem stopila z zadnje stopnice letala in se ozrla po pokrajini ,sem si po tihem  dejala : ” “Dobra odločitev draga moja …Kot vedno .. ”

in se odpravila dogodivščinam nasproti…

Nikoli nisem potovala s skupino ,še manj sledila vodiču…

Na ta način se energije ,ki se jih želiš očistiti , samo še povečujejo skozi prilagajanje in tempo ,ki ti ga ” jata ” diktira  ……

Ne vem kako , ali zakaj , no zavedela sem ,da bom ponovno  našla stik z energijami domačinov , saj edino ,ko se prepustiš intuiciji , se ti dogajajo ” čudesa ! ”

V takih momentih , se je zaustavil čas in ponovno sem se sestavljala in polnila baterije z  ne potvorjenimi  energijami ..

Vsako tako ” spontano iskanje ” je bilo sicer drugačno na prvo žogo , no dejansko so bila vsa s ciljem , da se slišim …

Počasi so izginjale blokade- zatohle in moreče se ” Doline Šentflorjanske ” …

Srce je počasi prevzelo  glavno vlogo in diktiralo umu, da utihne , ker se duše rana celi …

Nemir , prijeten se me je loteval , ko sem tavala po malem mestu sredi nič …

Vzhičeno sem se vrtela okrog svoje osi , v želji , da bi vse okoli sebe objela, ko zagledam bleščeč napis, na drugi strani ceste , ki me vabi v hipnotičen nakup …Napnem oči ,da se privadijo na močno rdečo se trepetajočo  luč ,ko zaznam vsebino oglasa :

” PRODAJAMO RESNICO ” razločno piše v jeziku ,ki mi je bil obenem tuj in znan …

“Opa !! ” ,sem se zalotila ,kako sem misel presenečenja ,na glas izgovorila …

Zanimivo kako tudi v ta zakoten kraj , ki meji na Nirvano zaide napis ,ki ga tempo kapitala in oglaševanja diktira vsakodnevna proklamira —

Zamika  me ,da bi se tudi jaz malce poigrala.. saj sem vendar večno radovedna …

Prečkam cesto in že ko odpiram  vrata , kar brez pozdrava povprašam v jeziku , meni tujem .. :

” Ok , koliko me bo resnica stala ? ”
“ZA NJO BOSTE DALI SVOJ NOTRANJI MIR” ,
mi pravi tisti ,ki jo prodaja …

Pogledala sem ga v prosojne oči in mu brez razmišljanja dejala :

“me ne zanima , saj  je moj notranji mir , moj cilj , moje največje bogastvo .. “

“Torej meditirate?”, me z mislijo zaustavi, da ne bi odšla prezgodaj.. Čutim , da me preizkuša v moji veri.

“Ne , ne meditiram v klasičnem smislu , imam svojo ” tehniko ” samoiskanja .

Skozi tak način samoiskanja , sva se srečala …

Priznam , mika me spoznanje, a zdi se mi , kot da bi s tem prodala svojo dušo.. Kajti , tukaj smo zato, da znotraj danosti našega uma, ki je  omejen na 30 % , možnega dojemanja , naredimo največ , da se osvobodimo spon tega planeta ..

Prepričana  sem , da skozi lastno osvoboditev , osvobajamo planet..

Čas je ,da na njem zavlada ljubezen do vseobčega .

Šele takrat sem se mu lahko zazrla v oči ,mu v pozdrav in se zadovoljna napotila proti priprtim vratom ..

Zdrznila sem se , saj sem začutila hladno roko na toplem  ramenu..

Ozrla sem se in videla kako je zmajal z glavo rekoč : ” Vse lepo in prav , a ne verjamem , da te res ne zanima absolutna resnica ? Ga ni bilo človeka , ki si je ne bi želel vedeti  ! “, je pikro pripomnil in nadaljeval:

Vedno je bilo kot prvo vprašanje  : ” Ali je BOG “.. Saj verjamejo , si želijo verjeti , pa vendar si želijo potrditve .. enako kot v ljubezni …

“Čemu taka vprašanja…” , je skrušeno zaključil misel , ker je spoznal , da nisem del tistih , glede katerih je tako razočaran;

Nato pa se me je dotaknila toplina , ene same ljubezni…

Starec je izginil in začutila sem zgolj energijo  , ki je sevala ..

Zaznala sem misel :

“Edina si ,ki si odklonila dar ,ki bi ti dal neskončno moč ..! “

In pravilno si se odločila ,saj v biti veš , da je ne rabiš kupovati , saj si del nje …
Ta delček vedenja v tej formi ,naj ti bo  dovolj ,kajti resnica je razumljiva le CELOTI ….

In ta je za delček celote,

z nekim smislom  – nje delov – zakrita !


Tisti ,
ki pripovedujejo ,da jo poznajo , da jo imajo ,v ”  lasti ” …   –  sebi  in nam , milo lažejo …

Taki so nevarni ” celoti “.

In vsi , ki ste pripravljeni graditi sebe znotraj celosti , v dobro vsem , to pa je  “scenarij Celosti “…

“Absolutne resnice.”

začutila sem toplino in mir v sebi in okoli sebe …

” Tako draga moja ;zadovolji se s tem ,kar ti  je dano ,da spoznaš ..v tokratni formi in  nadaljuj z iskanjem svoje biti .. .

Skratka , nadaljuj s  samoiskanjem ….

Čez čas sem poletela …

Nazaj ” v neznano ” …

Zbudil me je prijeten zvok budilke ..

Pa mi prva misel ” pade ” :

“le kaj je spet počela moja duša , ko je forma spala …”

Silva Janež: Likovno delo : ” Brez naslova ” , olje na platno

Umetniške slike Silve 010

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.