KAKO ZAČETI , KAKO NADALJEVATI , DA SE TI IZIDE..

 

Se vam je že zgodilo ,da niste vedeli ,kako začeti pripovedovati …?

V smrtni tišini, se čaka ,kdaj boste začeli ,a vi , ostajate nemi….

„Ok „

izdavite in pomislite , iz koliko zagat vas je ta  „ok“ ,  že  rešil „ …

„Pa naj začnem ,kje drugje ,kot ” pri samem začetku  – ob mojem rojstnem dnevu…”

“Ne maram dragih daril ,brez duše …”

Pa me je dragi prijetno presenetil s potovanjem na Maldive ,in ga posšremil z nedolžnim nasmehom , “češ a me vzameš s sabo   …”

Navdušenje veliko ,srce mi razbija , v glavi zmešnjava , s hitrostjo računalnika se vrsijo vprašanja  : kako ,kdaj ,od kod ,koliko časa ….

Končno sredi indijskega oceana  ;

Koralni otoček , peščena plaža , morje azuro čiste barve , kot „prstan“ okrog Saturna ,potem pa naenkrat temna , skorajda črna in kilometerska globina globina …

Domačini profesionalni , nasmejani ,res prijazni …dajejo ti občutek , da si prav poseben gost ,da si dobrodošel  v tej nirvani  …

In tako , sva se tudi počutila ….

Čas se je ustavil ..

Ne meriš ga , postane le izmenjava sonca in noči ,kar nakazujejo ,da se Zemlja vrti …

Radost je edino stanje ,ki te preveva ,ko mu zreš v sinje modre oči ,ki te božajo po topli ,vlažni koži…

Hitro se izmenjujeta čas sonca in čas luna i napoči čas slovesa ..

 

Sediva tako pred svojo hiško, ko mi pravi : „ dajva ,še zadnjič zaplavajva , potem pa na večerjo „.

Zapodila sem se proti vodi in po plitvini peska poskakovala ,kot otroka  razigrana , sem z njim tekmovala …

Pa me je dolgin postaven, koj dohitel in zaplavala sva s polnimi pljuči „temi oceana „nasproti …

Ko nisva čutila dna pod nogami ,sva se zaustavila in nežno me je privil k sebi ..

Zagledal se mi je v oči in zazelo se mi je , kot da nekaj išče …

 

„ Draga moja , ljubim te .“ mi pravi in že sem mu hotela odgovoriti , „Saj veš ,da te tudi jaz …,ko mi nežno položi prst na usta , počasi zamahne z glavo , da mi ” utiša um ” ,z željo ,da ga slišim …

Zadržim glas , dah in čakam , kaj mi bo povedal…

On pa čaka sekundo dve ,meni zgleda to v neskončnost ..

Nakar z resnim tonom :

„ Sedaj ,ko sva sredi oceana , te ljuba moja vprašam ,ali bi bila za veke ,moja srčna dama …? „

„ Da ..“ ,sem brez oklevanja rekla ..Da .

V sebi sem si pripovedovala :

Da ,dragi moj ,ker čutim  ljubezen tvojo , ko me božaš nežno , me radostiš , sem mirna ob tebi  ..

Takrat se zasmeji , me prime za roko in počasi , počasi mi natakne prstan zlat ,ki v soju zahajajočega sonca, zablešči kot rdeč diamant …

Smejiva se, vrtiva ,kot dva radostna delfina ..

Po večerji, sediva pred hiško in opazujeva zvezde ,ki tonejo v morje …

Ohlajeni šampanjec paše , vetrček prijetno pihlja ,sedim mu v naročju ,ko izdavi :

“A ,veš ,da sem se bal , ko sem te zaprosil za roko , da boš v svojem stilu sredi temnega oceana rekla :

„A ,NE BOŠ POKLEKNIL … ? ! „

 

Foto : Gregory Colbert