TISTO NEKAJ, MORAŠ NAJTI SAMA ..
So mi pripovedovali…
„Našla sem ga ! „
S krikom nemim, sem zaplesala po peščeni plaži ,ne oziraje se na začudene poglede prisotnih ..
Našla sem kamen v pesku , s krogom v sredini …
O tem so mi pripovedovali prijazni ljudje na moji poti okrog ekvatorja..
Kaj me je vabilo- na ta bolj kot ne samotna potovanja , nimam pojma ..
Le vsako leto sem začutila neverjetno nujo ,da grem ..
In sem šla ..
Od danes na jutri je padla odločitev ;
Nikoli nisem planirala ,le poklicala sem kolegice na Kompas in naslednji dan se že letela …
Tudi tokrat je bilo tako .
To so bila moja samo iskanja …
Na tej poti ,sem vedno najela domačina , ki me je varno pripeljal med elementarne ljudi ,ki niso podlegli potrošništvu in „sicer civilizaciji „ , me z njimi seznanil , prevajal ..
Seznanila sem se z modrostjo šamanov in vedno znova sem se vračala, vedno znova sem iskala odgovore na moja vprašanja ..
Pri teh ljudeh , sem zaznala da ne poznajo zlo;
V njih očeh ,se je lesketal ,kot nebrušen diamant, svoboden duh ..
Svobodnega duha v sebi ,sem – zdaj vem , iskala …
MALDIVI
Odločim se ,da obiščem še Šri Lanko , če sem že tako blizu nje…
Potrebujem potni list in nekaj keša in nadaljevanje sledi …
Grem v trezor ..
V tropskih krajih ,je to pravilo ,da spraviš dokumente v trezor ,na Maldivih ,je to obveza ..Mislim ,d abolj z aradi lastne časti ,kot zaradi možne kraje z njihove strani …
Torej vzamem kaseto z dokumenti , a je ne dam na mizo ,ampak kar improviziram tako ,da jo naslonim na kolena ,dvignem pokrov in ravno ,ko hočem vzeti želeno ,se odprejo vrata ,kaseta se zamaje in s koncem pokrova , z vso silo udari po mojem licu …
Po prvem šoku se zberem in spravim kaseto nazaj v sef , se poslovim od dežurnega in odhitim v restavracijo ,da poiščem pomoč …
Hitro mi razkužijo rano ,ki je bila podobna piku obada ,a globoka in boleča …
Z ledom v vrečki ,se odpravim nazaj v hiško , se usedem pred ogledalo in mrko zrem v sinje oči …
Takrat sem hotela videti to ,kar sem videla pri domačinih ,staroselcih ,kot jim radi pravimo …
Zakaj se mi je, ( zakolnem sočno ! ) to zgodilo ?? !!!
Jezna ,joj ,kako sem bila nabita z negativno energijo …
Vzamem kamen , ki me je po toliko letih našel in ga vržem v smeti …
Nadaljujem s samo pomilovanjem , si zrem v oči ,vsake toliko časa usmerim pogled na rano ,ki več ne krvavi , a boli ..no ,na srečo ne oteka …
Naenkrat, pa me prešine misel : „ Silva , zakaj tak srd ? Čemu kamen v koš ?
Se zavedaš ,da je ostrina pokrova ,za las zgrešila desno oko .. “
Solze so mi polzela po licu ,ko sem jemala kamen iz koša in ga v oceanu oprala ..
Oprala sem sebe …
Takrat sem spoznala ,da lahko kupiš vse , a modrosti nikoli….
